13. brat

http://www.13brat.net/recenzije/2011-05-27/hellcrawler

Zadnjič smo s kolegoma med jamranjem v smehu ugotovili, da smo pri svojih poznih 30-ih skoraj neopazno drastično upočasnili ritem naših umotvorov. Jebi ga, leta se poznajo – revma, pa to. Ko so mi torej poslali tale izdelek, sem glede na starost nekaterih članov in Valterjeve komentarje, pomislil, da lahko pričakujem kak »upokojenski heavy rock«. A glej ga zlomka: Zadeva že na prvo poslušanje zadiši po Švedski (seveda tisti, nespolirani izpred 15+ let), na trenutke poznih Carcass in morda za moj okus malce premalo po Motorhead.

Skozi deset komadov nam tako ponujajo dozo galopirajočega death'n'rolla v katerih prerokujejo post-apokaliptični svet (ali pač le opisujejo trenutno socio-politično situacijo?), proti kateremu Mad Maxov svet zgleda kot nekaj, kamor bi človek šel na dopust. Album sam, glasbeno in oblikovno (digi pack), deluje kot lepo zaokrožena celota, v katero so člani, ki prihajo iz različnih – pa kljub temu podobnih – ozadij, vsak prispevali svoje izkušnje in vplive, tako da je, v drugače stilsko precej čistem izdelku, na momente slišati vplive black metala, thrasha, eno mejdnovsko solažo, ker pa so fantje z goriškega konca brez dveh ali treh mosh partov tudi ni šlo.Kvaliteten in zanimiv prvenec ki veliko obeta. Zatorej, fantje, še na mnoga leta.